Labirinti, črtice in vse drugo pisanje
Moja poezija so labirinti. Potopljena v čustva in včasih izgubljena v čustvenem labirintu. Veliko se je izgubilo. Predvsem tisto, kar je bilo napisano na razne prtičke in druge papirčke. Črtice so predvsem moja kritika družbe in razna razmišljanja za katera redko najdem sogovornika. Potem so pa še take domišljijske.
Ročno ustvarjanje
Prva stvar, ki sem jo nakvačkala, je bil brezrokavnik za sestrinega medvedka. Stara sem bila šest let. Potem sem desetletja, šivala, kvačkala in pletla oblačila zase in včasih tudi za druge. Za otroke pustne kostume. V ateljeju igrače, nakit in druge drobnarije. Danes predvsem kvačkam oblačila.
Zloraba čustev
Nasilje brez udarcev. Fizičnega nasilja ne poznam, čeprav se mi nekako zdi, da je razlika kot pri odvisnosti od ali brez substanc. Fizično nasilje ima neko dodatno komponento, po drugi strani pa je priznano. Pretepen človek dobi validacijo, čustveno zlorabljen pa redko.
Vem pa zelo veliko o manipulacijah in narcističnih zlorabah, o mobbingu, gaslightingu in drugih oblikah mindfucka, ki v slovenščini nima dovolj krepkega imena.
o ad
Kreativnost je zahteva znotraj mene. Neločljivo povezana s vsem kar sem in počnem. Prirojena, varovana in negovana. V trgovinah z blagom in nitkami ideje podivjajo, v hišah tretje gradbene faze dobim mravljince, če vidim problem, ki ga znam rešiti, sem težko tiho in kadar ni pri roki nič drugega, ustvarjam v kuhinji.
želiš kaj povedati?
Lahko mi kaj sporočiš, predebatiraš z mano, se o čem posvetuješ ali pa naročiš kakšen izdelek.